1981 – 1989 Ljubljanska subkulturna in alternativna scena
Je specifičen fenomen, ki se je v Ljubljani razmahnil v prvi polovici osemdesetih let in omogočil predstavitve in refleksijo obsežne medijske produkcije, ki je nastajala kot del klubskega dogajanja in bila povezana s popularno kulturo in teoretsko prakso. Glavni mesti dogajanj, produkcije in predstavitev sta bila Disko FV (1981, skupina FV 112/15, pozneje FV, preimenuje Disko Študent v Disko FV) in Galerija ŠKUC s Škuc Forumom.
Video je bil v osemdesetih “hkrati komercialna tehnologija, umetniški medij in demokratična tehnika vizualnega zapisovanja, dostopna za instantno rabo; zdel se je najbolj primerno sredstvo za izražanje radikalnih stališč, za hitre odzive na represijo vladajoče ideologije. Utelešal je željo po združitvi avantgardne umetnosti s postopki in tehnikami množične kulture; ta utopija, grobo soočena z nezmožnostjo prodora v osrednja množična občila, je bila vseskozi prisotna na ljubljanski subkulturni sceni.” [Zemira Alajbegović, Zamrznjeni čas - Osemdeseta, ŠKUC-Forum, FV Video in drugi, in: Videodokument. Video umetnost v slovenskem prostoru 1969-1998. Eseji, Ljubljana 1999, p. 39.]
V prvi številki zina Viks (1983) je Dušan Mandić vpeljal pojem novih pomenskih kodov in definiral razlike med formalističnim lotevanjem video medija v sedemdesetih in množičnim in družbeno angažiranim avdiovizualnim raziskovanjem v videa v osemdesetih letih.
Leta 1981 je Emil Memon v duhu filmov Andyja Warhola posnel atmosferski video in posamezne posnetke s posebnim postopkom prenesel na slikarsko platno. Delo je razstavil v Galeriji Škuc.
1981 FV Video (Zemira Alajbegović, Dragan Čolaković Šilja, Goran Devide, Sergej Hrvatin, Aldo Ivančić, Nerina Kocjančič, Neven Korda, Anita Lopojda, Mirela Miklavčič, Dario Seraval in drugi)
Leta 1982 začne v Disku FV delovati nedeljski Video klub in njegov program vključuje glasbene video spote, avtorske videe, računalniške animacije in filme.
1982-1989 Borghesia (Goran Devide, Neven Korda, Zemira Alajbegović)
1982 - 2000 Neven Korda in Zemira Alajbegović, http://www.ljudmila.org/scca/ip/zanka/prva.html, http://www.korda-art.si/KLET/ http://www.zavod-zank.si/korda/
Tako mladi (1985, VHS, Založba FV) je kompilacija glasbenih spotov skupine Borghesia, avtorsko delo Zemire Alajbegović in Nevena Korde, ki delujeta v društvu ZANK. Gre za majhne, skoraj filmske zgodbe, ki se ukvarjajo predvsem z ikonografijo telesa v urbanem prostoru. V enem od spotov je uporabljena pionirska računalniška grafika.
1982 ŠKUC Forum (vodja video produkcije Marijan Osole-Max, Meje kontrole št. 4 (Barbara Borčić, Dušan Mandić, Marina Gržinić in Aina Šmid), Keller alias Andrej Lupinc, Peter Vezjak, Igor Virovac, Kolaps (Bojan Štokelj, Venko Cvetkov in Darja Prelec), Emil Memon in drugi.
V okviru Študentskega kulturnega društva Forum je leta 1982 ustanovljena video sekcija za produkcijo, distribucijo in promocijo videa. V okviru iste organizacije deluje produkcijska skupina FV Video.
Video oprema z VHS kamero, ki jo je Škuc forumu podarilo podjetje Unior, uporabljajo za dokumentiranje dogajanja in za realizacijo prvih avtorskih videov.
1982 Aina Šmid in Marina Gržinić
1983 Mednarodni bienale VIDEO CD
Miha Vipotnik je leta 1983 soustanovil Mednarodni bienale VIDEO CD, s čimer je video v našem prostoru vzpostavil tudi institucionalno.
1983 Marijan Osole – Max
Avtorski video Avtop iz leta 1983 pokaže razgraditev avtorjevega obraza in telesa z elektronsko obdelavo. Marijan Osole – Max je poleg Nevena Korde, Petra Vezjaka in drugih tudi avtor številnih dokumentarnih in glasbenih videov za Laibach, Borghesio, Videosex itd. Z montažnim video studiom Brut je bil stalni koproducent video produkcije 80ih.
1983 Dragan Živadinov http://www.umbot.com/, http://www.noordung.net/
Dragan Živadinov je glavni akter Gledališča sester Scipion Nasice (1983), ki je kasneje postalo Kozmokinetično gledališče Rdeči pilot (1987) in zatem Noordung (1995). Od ustanovitve NSK je bilo gledališče del tega umetniškega kolektiva.
1995-2045 – Noordung
1999 Biomehanika Noordung
Živadinov tesno sodeluje z institucijami, ki so povezane z raziskovanjem vesolja in eksperimenti v breztežnostnem stanju (Yuri Gagarin Cosmonaut Training Centre Zvezdni Gorodok (GCTC), kjer je realiziral predstavo v simulaciji nične gravitacije.
Zavod Delak (Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Miha Turšič)
1983 Marko A. Kovačič http://www.markokovacic.org/ljubeci_pogled/index.htm
Izhodišče videa Casus Belli kiparja Marka A. Kovačiča iz leta 1983 so dokumentarni posnetki performansa. Video slika je površina, ki omogoča črno-bele kontraste, igro svetlobe in sence. Približuje se slikarskemu platnu, a omogoča gibanje in pulziranje podob v ritmu glasbe. Na koncu se pred dvodimenzionalno podobo pokaže človek iz mesa in krvi – performer in avtor videa.
1984 Neue Slowenische Kunst (Laibach, Irwin, Gledališče sester Scipion Nasice), http://times.nskstate.com/
1984 Borut Savski http://www.3via.org/html.php?htm=borut http://www.radiostudent.si/mzx http://xchange.re-lab.net/
Z elektronskimi mediji in radijsko produkcijo se ukvarja od leta 1984, ko je postal bodoči dolgoletni sodelavec Radia Študent in v devetdesetih letih avtor radijske oddaje o radikalni liniji sodobne zvočne produkcije ter hkrati ključna figura domače eksperimentalne zvočne produkcije.
V začetku devetdesetih je pričel sodelovati z Markom Košnikom.
V sredini devetdesetih let je na Radiu Študent skupaj z Markom Košnikom, Luko Frelihom in Chironom Morpheusom ustanovil Ministrstvo za eksperiment, odprto platformo, ki je gostila raznolike oblike medijskega raziskovanja, predvsem eksperimentalni radio in internetne projekte, občasno pa tudi žive dogodke v mestu.
Leta 1997 je bilo v okviru Ministrstva za eksperiment organiziranih več internetnih in radijskih dogodkov z naslovom Xtended Live Radio. Xtended Live Radio je po polnoči v radijskem etru raziskoval v dnevnem programu neizrabljene možnosti radijskega medija. Uporabljali so nizkoenergijske fm povezave, visokoenergijsko radijski prenos, telefonske linije in enosmeren in dvosmeren internetni prenos. Dvosmerna povezava jim je uspela na peti dan štirinajstdnevnega projekta z dvemi računalniškimi sprejemniki in novi cilj je bil poiskati aktivne internetne partnerje. Pod imenom Zeramulix (Marko Košnik, Katarina Pejović, Borut Savski, Peter Kisin, …) so v okviru medradijskega povezovanja sodelovali tudi na Ars Electronici.
Leta 1999 je pričel ustvarjati oddajo Huda ura, ki je najprej predstavljala sound art, nato pa prerasla oddajo in še v istem letu je v sodelovanju z ameriškim umetnikom Johnom Grzinichem nastal zvočni project v Galeriji Kapelica v Ljubljani.
Leta 2000 je Borut Savski prenehal sodelovati z Ministrstvom za eksperiment in v novem tisočletju samostojno in v sodelovanjih izvedel številne zvočne projekte (Orakelj (2004), Plesalec (2005), Posodi polni zvoka (2005), Sestre Karamazov (2006), idr.). Od leta 2007 je ustanovni član Cirkulacije 2 skupaj z Stefanom Doepnerjem, Boštjanom Leskovčekom, Majdo Gregorič in Ksenijo Čerče.
1985 Ema Kugler
1985 Marko Košnik http://www.iflugs.hdk-berlin.de/emi/ http://web.me.com/marchegon/institute/page_index.html http://xchange.re-lab.net/
Od sredine osemdesetih je sodeloval z alternativnimi skupinami (Junajtit Adis, Laibach, Cavis Negra, Most) kot ustvarjalec konceptov, scenarijev, glasbe, videa in ambienta performansov.
Leta 1986 je Marko Košnik ustanovil Zavod Egon March, eno prvih iniciativ za teoretsko in praktično raziskovanje novih medijev. V okviru Zavoda je ustvaril večino svojih projektov, ki vključujejo kreativna okolja, odprte laboratorije in medijske platform, npr. Stvar - Das Ding (1993).
Leta 1992 je Košnik sodeloval z Mikeom Henzom pri projektu Van Gogh TV Piazza Virtuale na IX. Documenta. Interaktivni TV program so prek satelitskega programa 3Sat prenašali na Radiu Študent in v KUD France Prešeren in na slovenski TV postaji Kanal A.
Leta 1994 je Marko Košnik pripravil projekt MUU school, ki je s Soroševimi sredstvi v Ljubljano na izobraževanje na Radio Študent pripeljala številne evropejce, ki so tu tudi predavali, izvedli umetniški projekt ali ustvarili radijsko produkcijo.
Leta 1996 ustanovljeno Ministrstvo za eksperiment (Marko Košnik, Luka Frelih, Chiron Morpheus, Borut Savski) je odprta umetniška platforma, ki je povezovala sorodne mednarodne iniciative, omogočala izmenjavo idej in projektov, eksperimentirala z novimi medijskimi praksami, itd., realizirana v obliki medijskega laboratorija kot sestavni del Radia Študent.
Leta 1998 je Košnik predstavil teden dni trajajoči performans Paparapapa, ki se je sinhronizirano dogajal v Frankfurtu, Parizu in v Ljubljani.
»Košnik izhaja s polja t.i. eksperimentalne glasbe, toda glasbene dogodke je razširil v prostorske, zvočne, materialne in vizualne, zelo pogosto interaktivne postavitve. Tehnologija je imela v njegovem delu že kmalu bistveno vlogo. Drugače od tistih avtorjev, ki so jih, zlasti v poznih 80. in zgodnjih 90. letih, fascinirali predvsem spektakelski učinki, ki jih takšne tehnologije omogočajo, se je Košnik ukvarjal z njihovimi implicitnimi postavkami in paradoksi. V tem smislu je bila njegova referenca prej “strukturalistično” in kritično ukvarjanje z medijskimi tehnologijami v 60. in 70. letih kot pa sodobna fasciniranost s spektaklom.« [Igor Zabel, »Sodobna umetnost«, Teritoriji, identitete, mreže - slovenska umetnost 1995-2005 (ur. Igor Španjol, Igor Zabel), Moderna galerija, Ljubljana 2005, str. 15]
1985 Teo Spiller http://www.s-p-i-l-l-e-r.com/
X-lam je skupni projekt Tea Spillerja, spletnega umetnika in Tadeja Komavca, strokovnjaka za digitalne tehnologije. X-lam je drugačen medij za gledanje slik. Medtem ko nas drugi mediji posiljujejo s slikami, je X-lam diskretna, svetla črta, ki nam slike kaže le, če to želimo (in znamo). Je tihi upornik proti prenasičenosti s sliko. Od renesanse naprej se je slikarstvo ukvarjalo z iluzijo tridimenzionalnega prostora na dvodimenzionalni ploskvi, X-lam dvodimenzionalno sliko skrči v eno dimenzijo. Drugo prostorsko dimenzijo nadomesti čas.
1987 Katedra za video in nove medije na ALUO
Leta 1987 je Srečo Dragan vpeljal poučevanje videa na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, najprej na Oddelku za oblikovanje, pozneje pa je video postal samostojen predmet pri študiju umetniških smeri.
Kot pobudnik sodelovanja med Akademijo za likovno umetnost in Fakulteto za računalništvo in informatiko, Oddelkom za računalniško vizijo je skupaj s profesorjem Francem Solino Srečo Dragan ustanovil tudi ArtNetLab (2003), društvo za povezovanje umetnosti in znanosti, kot krovno združenje, v okviru katerega poteka realizacija in prezentacija projektov, ki so rezultat kreativnega sodelovanja študentov obeh fakultet.
1987 Dunja Zupančič http://www.delak.eu/
1988 Bojan Štokelj http://www.internet-portfolio.org/stokelj/
Materiale (podobe, zvoke, besedila in ostale dokumente) za katere menite, da morajo postati del arhiva, lahko posredujete v več oblikah:
1. komentar na blogu
2. fizično na razstavi Arzenal / Depo 2K9: Studio Viba Film
3. fizično na naslov Petja Grafenauer, Reber 13, 1000 Ljubljana
4. po elektronski pošti na naslov petja.grafenauer@gmail.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar