O sodobnih raziskovalnih umetniških praksah

"… V vseh umetnostih obstaja fizični del, ki ga ni mogoče opazovati in obravnavati kot nekdaj, saj se ne more več izmakniti delovanju moderne znanosti in sodobne prakse. Materija, prostor, čas že dvajset let niso več tisto, kar so bili nekdaj. Pripravljeni moramo biti na to, da bodo velikanske spremembe preobrazile celotno tehniko umetnosti, vplivale na samo invencijo in na koncu morda povzročile, da se bo na najočarljivejši način spremenil tudi sam pojem umetnosti." [Paul Valéry, Pieces sur l’art, Pariz, s. a., str. 103-104. ("La conquete de l’ubiquité"), v: Walter Benjamin, Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati, Izbrani spisi, Ljubljana 1998, str 147.]

Pojem sodobnega umetniškega dela, opredeljujejo interdisciplinarnost, razpršeno avtorstvo oz. kolaborativnost, širitev dela v prostor, situacijo ali razmerje, ki ni nujno prostorsko in časovno determinirano, procesualnost, dematerializacija, prilagodljivost, spremenljivost, participatornost, performativnost, interaktivnost, odprta struktura, dinamičnost, hibridnost, eksperimentiranje itn. [Igor Zabel, »Sodobna umetnost«, Teritoriji, identitete, mreže - slovenska umetnost 1995-2005 (ur. Igor Španjol, Igor Zabel), Moderna galerija, Ljubljana 2005, str. 6-19.]

Zametke koncepta interaktivnosti, participatornosti in komunikacije med avtorjem, umetniškim delom in obiskovalcem oz. gledalcem oz. prejemnikom oz. uporabnikom zasledimo že v 19. stoletju pri Mallarméjevi ideji procesualno zasnovanega umetniškega dela, ki je v obliki "odprtega umetniškega dela" kot ga je definiral Umberto Eco, postal ključen za avantgardna umetniška gibanja nekaj desetletij kasneje. [Inke Arns, “Interaktion, Partizipation, Vernetzung: Kunst und Telekommunikation”, Medien Kunst Netz 1. Medienkunst im Überblick. (ur. Dieter Daniels, Rudolf Frieling), Karlsruhe 2004, str. 315. Dostopno tudi na www.medienkunstnetz.de/themes/overview_of_media_art/communication/]

Participacija je značilen prijem neoavantgard šestdesetih let in opisuje predvsem ritualno vključitev gledalca pri predstavi (hepeningu ali performansu). Odzivnost se nanaša na objekte, ki sicer reagirajo na našo intervencijo, vendar gre za niz predvidljivih reakcij. Sistem uporabniku omogoča vklapljanje in izklapljanje. Odzivni sistemi ne omogočajo neskončnega niza možnih reakcij, v nasprotju z interaktivnimi, kjer gre za odprto strukturo, v katero je vpisana nepredvidljivost. [Janez Strehovec, Virtualni svetovi. K estetiki kibernetične umetnosti, Ljubljana 1994, str 199 in 28.]

V sodobnih umetniških delih, v katerih se prepletajo različne izrazne tehnike in za izvedbo katerih je potrebno znanje več strokovnjakov z različnih področij, avtorstvo in samo umetniško delo nimata več tiste metafizične avre kot v tradicionalnih pojmovanjih umetniškosti. [Jurij Krpan, “Strategije predstavljanja - primer Kapelica”, Prostori umetnosti (ur. Polona Tratnik in Nika Zupančič), Ljubljana 2002, str. 215.]

Kot bistven del interdisciplinarnosti se pri predstavljanju sodobnih raziskovalnih umetniških praks kaže fleksibilna in tehnološko sodobno opremljena galerijska platforma, ki se prilagaja zahtevam posameznega projekta. Model modernistične bele kocke se je ob številnih razstavah izkazal kot neprimeren za prezentacijo sodobnih novomedijskih projektov, s problematiko zbiranja, ohranjanja in vzdrževanja tovrstne produkcije pa se glede na vrsto organiziranih simpozijev, konferenc in okroglih miz še danes ukvarja večina (tudi večjih) galerij, muzejev, inštitucij in zasebnih zbirateljev po svetu.

Sintagme - umetnost in tehnologije, umetnost in znanost ali umetnost, znanost in tehnologije označujejo interdisciplinarno umetniško produkcijo, kjer se prepletajo umetniška senzibilnost in poetika, (novi) mediji in tehnološka orodja, inženirsko znanje, znanstveno raziskovalni pristop, ipd.

Christiane Paul poudarja distinkcijo med umetniško prakso, ki digitalno tehnologijo uporablja kot orodje za ustvarjanje tradicionalnih umetniških objektov (npr. digitalna obdelava oz. manipulacija fotografije, grafike, skulpture, zvoka, …) in prakso, ki te tehnologije razume kot svoj medij z vsemi njegovimi značilnostmi in zakonitostmi.

»… značilno povezovanje in mešanje tehnologij in medijev, kot nastopa v t.i. multi- in intermedijski umetnosti, izhaja tudi iz same narave teh tehnologij in družbene vloge, kjer gre ravno za nenehna povezovanja in kombinacije praks in orodij. Modernistična koncepta medijske čistosti in fundamentalnosti so v 80. in 90. letih zamenjali koncepti, ki temeljijo na ideji nečistosti in hibridnosti, od multikulturnosti do multi- in intermedijskosti, od medmrežja do mutanta in kiborga.« [Igor Zabel, »Sodobna umetnost«, Teritoriji, identitete, mreže - slovenska umetnost 1995-2005 (ur. Igor Španjol, Igor Zabel), Moderna galerija, Ljubljana 2005, str. 15.]

Glavne značilnosti tehnološko podprtih del so: prehod od kontemplativnosti k interaktivnosti na ravni sprejemanja umetnin in prehod od materialne, stabilne, v sebi zaključene, statične in avtoritarne umetnine k umetnini kot procesu, provizorični, instantni in nematerialni entiteti na ontološki ravni. [Janez Strehovec, Virtualni svetovi. K estetiki kibernetične umetnosti, Ljubljana 1994, str. 12.]

Stephen Wilson je naštel sodobna umetnostno-tehnološko-znanstveno raziskovalna področja:

- biologija (mikrobiologija, flora in fauna, ekologija, telo in medicina, …)

- fizika (atomska fizika, nanotehnologija in nuklearna znanost, naravni fenomeni, nelinearni dinamični sistemi, sončna energija, geologija, mehanično gibanje, astronomija, vesolje, …)

- algoritmi

- matematika

- fraktali

- genetski inženiring

- umetno življenje

- kinetika

- zvočne skulpture in instalacije

- robotika

- telekomunikacije (telefon, radio, medmrežje, tele in videokonference, sateliti, teleprezenca, spletna umetnost, …)

- digitalni informacijski sistemi (računalniški mediji, virtualna resničnost, umetna inteligenca, informacije, nadzor, …).

Materiale (podobe, zvoke, besedila in ostale dokumente) za katere menite, da morajo postati del arhiva, lahko posredujete v več oblikah:

1. komentar na blogu

2. fizično na razstavi Arzenal / Depo 2K9: Studio Viba Film

3. fizično na naslov Petja Grafenauer, Reber 13, 1000 Ljubljana

4. po elektronski pošti na naslov petja.grafenauer@gmail.si